Zelenortski otoki

Arhipelago Zelenortskih otokov zavzema površino dveh malih arhipelagov vulkanskega nastanka, dobrih 400 kilometrov od zahodne afriške obale. Nenaseljene otoke so sprva odkrili pripadniki starodavnega ljudstva Phoenica, vendar se niso stalno naselili. Od 15. stoletja je bil arhipelago del Portugalske kolonialne politike. V prihodnjem stoletju so Zelenortski otoki pridobili neslaven sloves zaradi trgovanja z afriškimi sužnji in se postopoma, do 19. stoletja, preoblikovali v pomembno postojanko za številne ladje na atlantski plovbi. Leta 1951 so Zelenortski otoki pridobili naziv portugalske province in vendarle 5. julija 1975 razglasili neodvisnost. Dobršen del domorodnega ljudstva pripada neposrednim potomcem afriških sužnjev, številni pa še danes uporabljajo Crioulo, neke vrste creolo dialekt. Lokalna ekonomija temelji na kmetijstvu (v zelo omejenem obsegu) ter razvoju turizma. V preteklosti je bilo ozemlje pogosto podvrženo hudim sušam, kar je botrovalo številnim migracijam iz Zelenortskih otokov, najpogosteje v ZDA in na Portugalsko.

Zgodovina:

ko so portugalski pomorski raziskovalci odkrili Zelenortske otoke leta 1456, so bili otoki nenaseljeni, vendar za kmetijstvo toliko primerni, da so privabili prve naseljence šest let kasneje. Ustanovili so mestece Ribiera Grande (danes Cidade Velha), ki je poznano kot prvo evropsko mesto v tropih. Za obdelovanje zemlje so Portugalci importirali sužnje iz Zahodne Afrike. Sprožil se je proces množičnega izkorišcanja omejenih gozdnih površin, strašansko pomembnih za ohranjanje krhkega klimatskega ravnovesja. Tako je leta 1747 Zelenortske otoke prizadela huda suša. V naslednjih 100 letih, od leta 1773, so tri gromozanske suše terjale preko 100.000 življenje. Po drugi svetovni vojni je izobražena Zelenortska elita prebujala nacionalno zavest. Kmalu so skupaj z voditelji celinske Gvineje Bissao oblikovali enotno gibanje za neodvisnost.

Leta 1956 je Zelenortski intelektualec Amilcar Cabral ustanovil s socializmom prežeto gibanje Partido Afrciano da Indenpendencio da Guine e Cabo Verde. Potugalski desno usmerjen diktator, Antonio de Salazar, je ohranjal idejo o ohranitvi kolonialne Portugalske. Od šesdesetih let prejšnjega stoletja se je odvijala ena izmed najdaljših osamosvojitvenih vojn na afriški celini. Portugalska politika je pridobila sloves mednarodnega škandala, ki je vodil v postopen, a zanesljiv propad Portugalske desnice. Zelenortski otoki so skupaj z Gvinejo-Bissao temeljito razmišljali o oblikovanju skupne države, vendar je državni udar v slednji leta 1980 prekinil vse napore. Prva stranka na Zelenortskih otokih PAICV je nacionalizirala dobršen del industrije in oblikovala enostrankarski sistem, omejila je korupcijo, oblikovala nepredstavljivo uspešen zdravstveni in izobraževalni sistem. Konec devetdesetih se je okrepilo gibanje za oblikovanje vecstrankarskega sistema in leta 1990 je Carlov Veigo ustanovil drugo stranko Movimento para a Democratica. Danes je turizem najpomembnejša industrijska panoga v državi.

Podnebje in kdaj na pot:

Zelenortski otoki imajo blago prijetno podnebje skozi vse mesece v letu. Tudi med t.i. deževnim obdobjem, od srede Avgusta do srede Oktobra, praviloma tedni minevajo brez dežja. Med decembrom in marcem se lahko v poznih popoldanskih urah pojavi želja po dolgih oblekah, predvsem na višjih nadmorskih višinah. Poletne temperaure so praviloma prijetnejše kot evropske poletne.

Mesta: Praia (prestolnica), Mindelo, Santa Maria

Populacija 420,979

Jezik :portugalski

Otoki so relativno hriboviti in gorati (vsi vulkanskega nastanka). Mt. Fogo na otoku Fogu je aktiven vulkan.